Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 9. 2025
Zidovi naše preteklosti - temelji naše prihodnosti

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc

Zidovi naše preteklosti - temelji naše prihodnosti

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc

kulturanaravadediščinaarhitekturadružba

Zakladi naše dediščine

Zidovi naše preteklosti - temelji naše prihodnosti

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc

VEČ ...|30. 9. 2025
Zidovi naše preteklosti - temelji naše prihodnosti

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaarhitekturadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 9. 2025
O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

VEČ ...|28. 9. 2025
O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?

Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Doživetja narave

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Blaž Lesnik

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 9. 2025
Bloško smučanje in bloški vol

Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem

Bloško smučanje in bloški vol

Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Bloško smučanje in bloški vol

Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem

VEČ ...|23. 9. 2025
Bloško smučanje in bloški vol

Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 9. 2025
Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

VEČ ...|21. 9. 2025
Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|19. 9. 2025
Hvalnica stvarstvu in Sloveniji - po Frančiškovi poti iz Goričkega v Piran

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

Hvalnica stvarstvu in Sloveniji - po Frančiškovi poti iz Goričkega v Piran

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

romanjefrančiškovi bratje in sestreSončna pesemGoričkoPiransvetovanjenarava

Doživetja narave

Hvalnica stvarstvu in Sloveniji - po Frančiškovi poti iz Goričkega v Piran

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

VEČ ...|19. 9. 2025
Hvalnica stvarstvu in Sloveniji - po Frančiškovi poti iz Goričkega v Piran

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

Blaž Lesnik

romanjefrančiškovi bratje in sestreSončna pesemGoričkoPiransvetovanjenarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 9. 2025
Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

VEČ ...|16. 9. 2025
Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Doživetja narave

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Naš pogled

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Sol in luč

VEČ ...|30. 9. 2025
Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 9. 2025
Spoznanja o zgodovini in kulturi

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej. 

Spoznanja o zgodovini in kulturi

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej. 

Tanja Dominko

politika

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan